EN-LITE WATCH: V okviru projekta EN-LITE spremljamo energetske dogodke, razprave in objave ter se odzivamo z vsebinami za krepitev energetske pismenosti.
Tokrat: odziv na razpravo o cenah energije na energetski konferenci En.odmev 2016.
Tema: energetska revščina.
V sodelovanju z Danijelom Crnčecem.
EN-LITE WATCH: Energetska revščina
Letošnja tradicionalna strateška energetska konferenca En.odmev 016, ki jo je že 9. leto zapored organizirala energetika.NET, je v predstavitvah energetskih odločevalcev in strokovnjakov ter v razpravah med njimi prinesla jasen poudarek, da se »v energetiki ne cedita več med in mleko« (preberite istoimenski prispevek Tanje Srnovršnik Volarič, 12. 2. 2016). Priča smo velikim nihanjem cen energije na trgu, kar vpliva tako na proizvajalce in trgovce z energijo kot na njene večje (industrijske) in manjše (gospodinjske) odjemalce. V razpravah na En.odmev 016 je bilo slišati, da mora energetika v svojem najširšem pomenu zagotavljati servis in podporo državljanom in gospodarstvu v boju proti energetski revščini ter zagotoviti energijo po cenah, ki so oziroma bodo sprejemljive za vse socialne kategorije.
V okviru EN-LITE Watch smo s pomočjo mag. Danijela Crnčeca pripravili nekaj vpogledov v koncept energetske revščine: kaj je energetska revščina, kje se najmočneje pojavlja in kakšno je stanje v Sloveniji?
Povezano z osrednjimi načeli in temeljnimi usmeritvami energetske pismenosti iz priročnika Energetska pismenost: Prenos energije (4.2), Izbira virov (5.1, 5.3, 5.4, 5.5 in 5.7), Poraba (6.1, 6.4 in 6.7), Odločitve (7.1, 7.4, 7.5 in 7.6)
Definicija energetske revščine
Energetska revščina se pojavi, ko si gospodinjstvo ni zmožno zagotoviti primerno toplega stanovanja, ogrevanja sanitarne vode ali razsvetljave po sprejemljivi ceni. Po eni od opredelitev so energetsko revna tista gospodinjstva, ki za energetske storitve porabijo več kot 10 % svojih dohodkov. Enotna, mednarodno sprejeta definicija energetske revščine ne obstaja. Na pojav energetske revščine tako najbolj vplivajo dohodki, cene energentov in njihova poraba; ta pa je odvisna od ravnanja stanovalcev in energetske učinkovitosti stanovanj (SURS 2015)
Energetska revščina na globalni ravni – kje je največja?
Pojav energetske revščine je globalno najbolj pereč med afriškimi državami. Te so v največji meri prizadete zaradi podnebnih sprememb (širjenje puščav, poplavljanje priobalnih področij idr.), hkrati pa je Afrika kontinent, ki ga zaznamuje najbolj omejen dostop do energije in najslabša zanesljivost oskrbe z energijo. Z izjemo Južnoafriške republike in Nigerije ima v drugih afriških državah dostop do energije le približno petina prebivalstva (Pascual 2015). Dostop do energije je za njih postal ključ do gospodarske rasti, konkurenčnosti, oblikovanja služb in izboljšanja zdravstvene oskrbe in izobrazbe.
Kakšni so globalni cilji na tem področju?
Svetovna banka ocenjuje, da je vsak peti prebivalec na svetu brez dostopa do električne energije, od tega jih je 600 milijonov v Afriki in 300 milijonov v Indiji. Leta 2012 so Združeni narodi in Svetovna banka sprožili globalno pobudo Trajnostna energija za vse (SE4All), katere namen je do leta 2030 omogočiti univerzalni dostop do trajnostne energije, podvojiti globalno raven učinkovite rabe energije in delež obnovljivih virov energije v globalni energetski mešanici.
Ta cilj je postal tudi eden od 17 trajnostnih razvojnih ciljev, ki so jih svetovni voditelji sprejeli septembra 2015. Čeprav ti cilji niso pravno zavezujoči, bi naj države kot primarno odgovorne oblikovale nacionalne okvirje za njihovo doseganje. Tudi zakonodaja EU določa, da so za zaščito ranljivih odjemalcev in za spopad z energijsko revščino, vključno s sprejetjem nacionalnih energetskih načrtov, odgovorne države članice.
Kako je z energetsko revščino v Sloveniji?
Tudi Slovenija ni imuna na pojav energetske revščine. Po podatkih Statističnega urada RS si leta 2010 primerno toplega stanovanja ni moglo privoščiti približno 6 % gospodinjstev v Sloveniji, pri čemer si v najnižjem dohodkovnem razredu tega ni moglo privoščiti kar 13 %.
Zaradi gospodarske krize se je stanje v zadnjih letih poslabšalo. Čeprav v Sloveniji nimamo formalne definicije problematike energetske revščine, pa je v zadnjih letih ta dobila na pomenu. Prav tako so se na državni ravni pričeli izvajati določeni programi ukrepov energetske učinkovitosti za gospodinjstva z nizkimi prihodki (Tkalec in Živčič 2014).
Ali in kako je to povezano z energetsko pismenostjo oziroma pomenom njene krepitve?
Energetska pismenost je ključna tako za posameznika kot tudi državo, saj nam bo ne le védenje in razumevanje, temveč predvsem »zmožnost uporabe tega znanja in razumevanja za oblikovanje odgovorov na različna vsakdanja vprašanja omogočilo uspešno soočanje z izzivi glede izbire in trajnostnega izkoriščanja virov energije za zadovoljevanje naših potreb: danes in jutri.
V sodelovanju z mag. Danijelom Crnčecem pripravila Mojca Drevenšek
Danijel Crnčec je asistent na Katedri za mednarodne odnose na FDV, kjer sodeluje pri predmetih s področja mednarodnih odnosov in mednarodnega prava. Sodeloval je tudi pri projektih, katerih cilj je približevanje Evropske unije slovenskim srednješolcem in osnovnošolcem. Trenutno je zaposlen na Direktoratu za energijo, kjer pokriva mednarodne in evropske zadeve s področja energije. Vključen je v delo Društva za Združene narode za Slovenijo, v prostem času pa rad poišče mir v hribih. Energetska pismenost je po njegovem mnenju ključna tako na ravni posameznika kot države in mednarodne skupnosti, saj nas bo le znanje popeljalo v bolj zdravo, trajnostno in mirno prihodnost.
